Odkriti in sproščeni ljudje so vedno in povsod dobrodošli. Pogosto privlačijo toksične osebe. Zavist je zelo pogosta ovira med odnosi. Pravijo, da zlasti med ženskimi, a prisotna je tudi med moškimi odnosi. Zavistni ljudje želijo biti uspešni, srečni, pa četudi za ceno tuje sreče. Moč odpuščanja je čudežna. 

Vsak izmed nas je že kdaj v svojem življenju občutili zastrupljajoče, toksične odnose. Tekom življenjskih situacij se kaj hitro lahko znajdemo v krogu toksičnih, negativnih ljudi, ki slabo vplivajo na naše življenja. Sami veste, kako zelo boli. Takrat se začnemo zavedati, da smo prejeli lekcijo, ki smo jo morali doživeti, dojeti, sprejeti in razumeti. Nekdo, ki mi je še prejšnjo pomlad pomenil veliko, je že jeseni postal zame popoln tujec. Doživela sem neiskrenost, izdano zaupanje, tekmovalnost, pretirano kritičnost, pretvarjanje, nerazumevanje in nesprejemanje. Ker se nisem dovolj cenila in verjela vase, sem postala lahka tarča. A danes vem, da mi je toksična, a dragocena izkušnja pomagala na poti do lastne neodvisnosti. To so doživete situacije, iz katerih se učimo in krepimo.

Zamera je eno najbolj razdiralnih miselnih čustev.
Včasih se težko soočimo s priznanjem lastne zmote in napačne presoje o ljudeh, ki so nam bili v določenem obdobju zelo dragi. Zato se v nas pojavi zamera, ki je posledica neizpovedane prizadetosti. Znano je, da je zamera eno najbolj razdiralnih miselnih čustev in priznati moram, da je zamera, ki sem jo nosila v sebi do sebe in ljudi, ki so mi bili nekoč dragi, name slabo vplivala. V tistem obdobju sem pač čutila, da se mi je zgodila krivica, zato sem se umaknila od oseb, ki so me prizadele. Vsak izmed nas je včasih sebičen, nepremišljen, tekmovalen, občutljiv in ranljiv, kar sicer ne opravičuje teh dejanj, a ljudje se med seboj na osnovi teh lastnosti lažje razumemo. Nikogar ne moremo prisiliti, da bi nas imel rad in da bi nas spoštoval, smo le ljudje, z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi. Statistike kažejo, da so ljudje, ki imajo težave z izražanjem jeze tekmovalni, zavistni in večkrat prizadeti, velikokrat zbolijo za rakom in drugimi boleznimi. In tukaj se pojavi vprašanje, če je to pravično do nas samih, če se izplača kuhati zamero in s tem škoditi samemu sebi.


Moč odpuščanja je čudežna. Odpuščati zmorejo le močni, mentalno higienični ljudje. Veliko lažje je odpustiti, kot pa živeti življenje v spremstvu sovraštva, jeze in z občutkom, da smo bili izdani!
Sprva sem imela z odpuščanjem zamere kar precejšnje težave, saj sem odpuščanje razumela kot strinjanje z dejanjem, ki me je prizadelo. Kmalu sem dojela okoliščine, ki so povzročile zamero in prizadetost. Spoznala sem, kaj mi je življenje s tem sporočalo. Iz mojih misli sem odstranila neprijetne dogodke in misli, zapustila ljudi, ki so bili povzročitelj nastalega stanja in v mojem življenju naredila prostor za nove, boljše ljudi in dogodke. Soočila sem se z lastnimi napakami in lastno napačno presojo ter najprej odpustila sama sebi z obljubo, da tega ne bom več ponovila. Ustvarila sem si popolnoma nov življenjski scenarij, ki ni vključeval preteklih napak. Pred leti še nisem vedela, da je samo od nas samih odvisno, katere emocije bomo sprejemali, katere nam koristijo in katere nam sploh ne koristijo. Moč odpuščanja je čudežna. Odpuščati zmorejo le močni, mentalno higienični ljudje. Spoznala sem, da je veliko lažje odpustiti, kot pa živeti življenje v spremstvu sovraštva, jeze in z občutkom, da smo bili izdani. Ne razmišljam več o ljudeh, na katere me vežejo slabi spomini iz preteklosti. Odpustila sem njim, odpustila sem sebi in verjemite, življenje je lepše in lažje. 

Ne poslušam več kritik ljudi, ne zapravljam več časa z razlagami in dokazovanjem, ne trudim se več dokazovati resnice. Zame je pomembno, da poznam samo sebe in lastno resnico. Obstajajo ljudje, ki ne premorejo čustva, da uživajo v sreči drugih, pa čeprav je ta skromnejša od njihove. Iz njihovih ust govori ljubosumje, njihove oči izražajo zavist in vidijo le tisto, kar želijo videti. Kritizirajo, ocenjujejo, pretirano ogovarjajo, slišijo le tisto, kar želijo slišati. 


Zavist je ena najslabših človekovih karakteristik. 
Zavist je zelo pogosta ovira med odnosi. Pravijo, da zlasti med ženskimi, a prisotna je tudi med moškimi odnosi. Ko začutimo zavist druge osebe, se zavemo, da imamo nekaj, kar si zavistna oseba želi, zato jo poskušajmo razumeti. Morda sem postala preobčutljiva, a menim, da je potrebno biti previden, da zdrava tekmovalnost ne preide v zavist. Nimam več potrpljenja zanjo. Znano je, da iz zavisti prihaja veliko negativnih človeških lastnosti in da se prav zaradi nje razkrije človeški karakter. Prav zaradi zavisti se zgodijo čudne in nepredvidljive zgodbe. Zavistni ljudje želijo biti uspešni, srečni, čeprav pogosto na račun tuje sreče. Zahtevajo vedno več, vidijo le lastno popolnost in tuje napake. Takšne ljudi zavist pogosto pahne v pogubo. Ljudje, ki nenehno potrebujejo potrditev drugih, da so oni najboljši, običajno nosijo v sebi občutek manjvrednosti in tekmovalnosti.


Kaj storiti, ko začutimo zavist?
Poskušajte jo usmeriti v nekaj dobrega na način, da sami naredite spremembo, preoblikujte jo v nekaj pozitivnega. Če čutite zavist, ne podcenjujte dosežka, ki ga je ta oseba dosegla. Tega si tudi sami želite in prav ta oseba vam je dala navdih za vaš naslednji uspeh. Ob doseganju želenih ciljev bodite unikatni, izberite svojo lastno verzijo, ne kopijo dosežka. Ko boste dosegli svoj cilj, boste osebi, do katere ste bili nekoč zavistni, neizmerno hvaležni. Razvili ste se in dosegli svoj cilj. Uživajte v uspehu obeh! 

Mirjana Stiplošek Gorza
Foto: vir Pinterest

Sorodne vsebine:

https://www.lamiriam.si/blog/Lifestyle?journal_blog_post_id=28

https://www.lamiriam.si/blog/Lifestyle?journal_blog_post_id=34