Nekatere knjige preberemo, druge v nas pustijo sled
Vedno, ko grem na pot, je kovček že tako ali tako malo preveč poln. Pa vendar nekje ob strani skoraj vedno uspem stlačiti še kakšno dobro knjigo. Iskreno, včasih se knjiga samo lepo zapelje z menoj, vidi nekaj sveta, se udobno namesti na hotelski nočni omarici in se skoraj nedotaknjena vrne domov. Ob vsem dogajanju za branje preprosto zmanjka časa.

Letošnjo jesen pa je z menoj v Toskano potovala knjiga Dotiki avtorice Petre Magdalenič. Nekaj strani sem prebrala med toskanskimi limonovci in oljkami, nekaj ob jutranji kavi, ampak saj veste … Toskana ima svoje načrte in kot se zanjo spodobi, za mirno branje ni ostalo prav veliko časa. Tako so Dotiki z menoj pripotovali nazaj domov, kjer sem jih pozneje prebrala do konca. Počasi in z nekoliko drugačnimi občutki. Morda prav zato, ker Petro osebno poznam in so njene besede zame dobile še globlji pomen.



Ko med vrsticami spregovori življenje
Dotike je napisala meni draga Petra. Čudovita oseba, ki je del svoje življenjske poti, svojih občutkov in preizkušenj zelo iskreno položila med platnice knjige ter svojo zgodbo tako delila tudi z nami. Morda sem knjigo prav zato brala nekoliko drugače. Ko človeka poznaš in vsaj deloma poznaš tudi njegovo pot, izgube, pretrese in tudi trenutke s srečnim koncem, zapisane besede dobijo drugačno težo. Med vrsticami ne bereš več samo misli, ampak dobro čutiš tudi del zgodbe, ki stoji za njimi.

Dotiki govorijo o življenju v vseh njegovih odtenkih. O ljubezni in izgubah, odnosih, notranji moči, novih začetkih ter o trenutkih, ko se moraš ustaviti, pogledati vase in se vprašati, kako naprej. Pri knjigi mi je všeč tudi to, da ne ponuja odgovorov na vsa življenjska vprašanja in ne deli velikih modrosti. Skozi iskrene osebne zapise in razmišljanja nas preprosto povabi, da se za trenutek ustavimo in morda v zapisanih besedah prepoznamo tudi delček svojega življenja.

Še posebej blizu mi je bil Petrin zapis Mlajša jaz. Morda tudi zato, ker sem pred kratkim na blogu La Miriam pisala prav o tem, kaj bi danes povedala svoji 30-letni sebi. Ob branju Petrinih misli sem pomislila, koliko lažje bi bilo, če bi si lahko vsaj nekaj tega, kar danes vemo o življenju, prišepnili že takrat.

Bi bilo res lažje? Morda. Z leti se marsičesa naučimo. Da ni treba vsega razumeti takoj. Da ni treba vedno vsem ugajati. Da kakšen napačen korak še ne pomeni napačne poti. In predvsem, da življenje prehitro mine, da bi predolgo čakali na nekoč.

Prav zato se mi zdi lepo, da Dotikov ni treba prebrati naenkrat. Včasih je dovolj, da knjigo samo odpreš, prebereš eno misel ali zapis in ga za nekaj časa pustiš pri sebi. Nekatere besede namreč potrebujejo malo tišine, da jih zares slišimo.



Ko iz preizkušenj nastane nekaj lepega
Ob branju Dotikov sem večkrat pomislila, koliko poguma je potrebnega, da  človek vse, kar je doživel in čutil, tako iskreno ubesedi ter odpre tudi drugim. Najbolj me veseli, ko vidim, kako je Petra kljub izgubam in pretresom v sebi našla moč za nove korake in kako je iz zahtevnih življenjskih izkušenj ustvarila nekaj tako iskrenega, nežnega in lepega. 

Verjamem, da bo marsikdo v Petrinih zapisih našel del sebe. Za nekoga bodo opomnik, za drugega navdih, morda tolažba ali pa tisti droben, a pomemben pogum, da naredi kakšen življenjski korak naprej.

Dotiki niso samo Petrine besede. So del njene poti. In prav zato se lahko dotaknejo tudi nas, bralcev.

Če imate radi knjige, ki jih ne samo preberemo, ampak jih tudi začutimo, vam Dotike iskreno priporočam. To je ena tistih knjig, ob katerih se je vredno za trenutek ustaviti, razmisliti in morda na kakšno življenjsko izkušnjo pogledati nekoliko drugače. Takšne knjige je lepo imeti doma. Ne zato, da jih vedno znova prebiramo od začetka do konca, ampak da jih lahko vzamemo v roke prav takrat, ko potrebujemo eno samo misel. Tisto pravo, ob pravem času.

Draga Petra, hvala ti, ker si svojo pot, svoje občutke in del sebe tako iskreno delila z nami.

Za vse, ki bi želeli pobliže spoznati Petrine Dotike, je povezava do knjige spodaj.

Primus založba in spletna knjigarna 
Misteriji založba in spletna knjigarna
Instagram



✍️ Mirjana Stiplošek Gorza
Foto: Vito Gorza | avtorske fotografije delno obdelane s pomočjo AI

Spletna trgovina La Miriam

Sorodne vsebine:

Kaj bi danes povedala svoji 30-letni sebi?

Iskati ljubezen, najti ljubezen, širiti ljubezen. Ljubezen vse premaga.