Ob dnevu žena delim zapis o nečem, kar presega en sam dan v letu. O moči podpore med ženskami. O tihi, a izjemni sili, ki nastane, ko si dovolimo stati druga ob drugi, namesto druga proti drugi.

Podpora med ženskami je tiha moč, ki zdravi in povezuje.
Ko izberemo razumevanje namesto primerjav, sočutje namesto obrekovanja in spoštovanje namesto sodbe, ustvarjamo prostor, kjer je varno biti ženska.

Včasih si ženske ranimo druga drugo bolj, kot nas rani svet okoli nas.
Ne namenoma.
Ne iz zlobe.

Temveč iz tihega strahu, da morda ni dovolj prostora za vse nas.
Da mora ena stopiti nazaj, da lahko druga zasije.
Da uspeh ene pomeni izgubo druge.

Dolgo sem verjela, da je ta nemir normalen.
Da je tiho primerjanje nekaj, kar preprosto pride v paketu z ženskostjo.
Da ob uspehu druge vedno pride tudi vprašanje:

Kaj pa jaz? Sem dovolj?

Dokler nisem nekega dne sedela med ženskami, kjer so odmevale zgodbe o uspehih in popolnih življenjih.

In prvič se nisem primerjala.
Nisem preverjala, ali pripadam.

Začutila sem, kako nepomembno je meriti svoje življenje skozi življenja drugih. In da moje življenje ne potrebuje primerjave, da bi imelo vrednost.

Takrat sem razumela nekaj preprostega, a skoraj pozabljenega.

Ženske nismo ustvarjene, da stojimo druga proti drugi.
Najmočnejše postanemo takrat, ko stojimo druga ob drugi.

Morda je prava svoboda prav to:
biti med ljudmi, ki blestijo, in ne čutiti potrebe, da bi sijala glasneje.

Samo biti.
In vedeti, da je to dovolj.

Brez občutka, da moram biti več, drugačna ali boljša.

Ženske smo več kot črno-bele
Ženske smo sestavljene iz neštetih odtenkov, ne le črne ali bele.
Smo preplet občutkov, izkušenj in vlog, ki jih živimo vsak dan.

Nobena izmed nas ni ustvarjena za eno samo vlogo.

Smo moč in ranljivost.
Nežnost in odločnost.
Včasih tišina, drugič glas.

Pa vendar živimo v svetu, ki nas nenehno primerja.

Katera je uspešnejša.
Lepša.
Bolj samozavestna.
Bolj dovolj.

Neprecenljivi so trenutki, ko si ob skodelici dobre kave ali čaja vzamemo čas druga za drugo.
Ko pogovor steče iskreno, brez mask in brez potrebe po popolnosti.

To so pogovori, ki jih zares razumemo le me, ženske.

Pogovor, prepleten s smehom, razumevanjem, podporo in tudi tišino, ki pove več kot besede.

To so trenutki, ki polnijo dušo.
Trenutki, ki vračajo občutek pripadnosti in krepijo vez med žensko in žensko.

Takrat se zavedamo, da nam ni treba biti popolne, temveč pristne in iskrene.



Nisi sama
Med ženskami nastane prostor zaupanja, kjer se ne primerjamo, ampak se prepoznamo.
Kjer si dovolimo biti ranljive in hkrati močne.

V teh srečanjih ne tekmujemo, temveč si dajemo prostor, da vsaka zasije na svoj način.

Rada imam te trenutke.
Trenutke, ko čas za hip obstane in smo lahko preprosto to, kar smo.

Ko besede zdravijo.
Ko smeh razbremeni.
Ko prisotnost druge ženske tiho pove:

Nisi sama.

Prav v teh preprostih srečanjih se skriva moč, ki nas povezuje, navdihuje in nas vedno znova spomni, kako dragoceno je, ko stopamo skozi življenje skupaj.

Tudi sama sem se kdaj ujela v primerjanju.
Ne iz zavisti, temveč iz negotovosti.

Kasneje sem razumela nekaj preprostega, a osvobajajočega:

Moč druge ženske nikoli ne odvzame prostora moji.
Le opomni me, da ga je dovolj.
"La Miriam"


Tiha moč žensk
Resnična moč žensk ne potrebuje dokazovanja.
Ne potrebuje popolnosti.

Pokaže se v majhnih trenutkih:

ko poslušamo brez sodbe,
ko iskreno privoščimo uspeh,
ko ne sodelujemo v obrekovanju,
ko ostanemo mehke tudi takrat, ko bi bilo lažje kritizirati.

Resnica je, da si ženske včasih ranimo druga drugo bolj, kot nas rani svet okoli nas. Prav zato pa imamo tudi moč ustvariti drugačno izkušnjo.

Takrat nastane prostor varnosti.

Prostor, kjer je dovoljeno biti to, kar smo.
Prostor, kjer ni treba tekmovati, temveč preprosto biti.


Izberimo podporo namesto primerjanja
Vsaka ženska nosi zgodbo, ki je pogosto ne vidimo.

Svoje boje.
Svoje dvome.
Svoje tišine.

Ko obrekujemo, izgubljamo energijo.
Ko tekmujemo, izgubljamo povezanost.
Ko se primerjamo, pogosto izgubimo stik same s seboj.

Držati skupaj ne pomeni, da smo enake.
Ne pomeni niti, da se vedno strinjamo.

Pomeni pa, da se spoštujemo tudi v različnosti in znamo stati druga ob drugi.

Morda se sprememba začne med nami.

Morda ne potrebujemo več popolnosti.
Morda potrebujemo več povezanosti.

Biti ženska, ki dviguje druge.
Biti glas, ki ne rani.
Biti prostor sprejetosti.

Če želimo drugačen svet za prihodnje generacije, se sprememba začne tukaj.

Med nami.


Ko ženske stojimo druga ob drugi
Svet ne potrebuje še več popolnih žensk.
Potrebuje ženske, ki si privoščijo uspeh, sebi in druga drugi.

Ko lahko ženska ob drugi ženski odloži oklep, nastane nekaj dragocenega.

Mir.
Zaupanje.
Pogum.
Občutek pripadnosti.

Predstavljam si svet, v katerem stojimo druga ob drugi ne zato, ker smo enake, temveč prav zato, ker smo različne.

Svet, kjer izberemo podporo namesto zavisti in razumevanje namesto sodbe.

Ženske imamo rade cvetje.
Rade imamo pozornost, lepoto in trenutke, ki razveselijo srce.

A še mnogo pomembnejše od šopka rož je občutek, da smo videne, slišane in sprejete.

Da imamo ob sebi ženske, ob katerih smo lahko to, kar smo.
Brez dokazovanja.
Brez primerjanja.



Dobrodošla med nami.
Na koncu ni najpomembnejše, kako popolne smo vsaka zase.

Pomembno je, ali znamo stati druga ob drugi.

Podpirati.
Razumeti.
Dvigniti.

Ko ženske stojimo skupaj, postanemo moč, ki lahko svet spreminja na bolje.

Če si se ob branju za trenutek ustavila in zadihala nekoliko bolj mirno, potem že veš, zakaj obstaja La Miriam.

Tvoja misel šteje.
Hvala, ker s svojim komentarjem na blogu La Miriam soustvarjaš zgodbo in bogatiš prostor ženskega povezovanja.


✍️ Mirjana Stiplošek Gorza

Foto: Vito Gorza
Perfect Dresscode s Katjo, Maribor
Four Seasons, Abu Dhabi

Sorodne vsebine: 

https://www.lamiriam.si/zrela-leta,%20%C5%BEivljenje-po-petdesetem,%20zrela-%C5%BEenska

https://www.lamiriam.si/dan-zena-osmi-marec

https://www.lamiriam.si/zenske-55plus

https://www.lamiriam.si/zenska-lepota