Ne iščem odnosov, v katerih moram biti več.
Iščem tiste, ob katerih sem že dovolj.

To je zapis o zavestni izbiri ljudi.
Tistih, ob katerih ni treba igrati vlog, se pretvarjati ali skrivati delov sebe, da bi bili sprejeti.
Ljudi, ob katerih ni treba biti več, boljši ali drugačen.
Ne zato, ker bi morali, temveč zato, ker ob njih čutimo, da smo že dovolj.

Ko prilagajanje postane breme
Dolgo sem verjela, da se je v odnosih treba nekoliko prilagajati.
Da moraš biti včasih tišji.
Malo močnejši.
Včasih tudi malo šibkejši.
Malo drugačen.
Bolj prilagodljiv.
Bolj ustrežljiv.

Svet od nas nenehno zahteva prilagajanje, hitrost in rezultate, redko pa nas vpraša, kako se ob tem zares počutimo.

Z leti sem začela razumeti nekaj zelo preprostega, a bistvenega:
niso vsi odnosi prostor, v katerem lahko ostanemo zvesti sebi.

Šele ko si dovolimo zavestno izbirati odnose, ob katerih smo lahko resnično to, kar smo, se začne dogajati nekaj tihega, a globoko zdravilnega za našo dušo.

Ta zapis je povabilo
To je prostor za besede, ki ne učijo, temveč vabijo.
Ni razlaga in ni nasvet.
Je tiho vprašanje, namenjeno vsakemu, ki se je kdaj utrudil od prilagajanja.

Včasih ne potrebujemo novih pravil, boljših mask ali glasnejših vlog. Potrebujemo prostor, kjer lahko odložimo vse, kar nismo, in se spomnimo, kdo v resnici smo.

Povabilo k izbiri ljudi,
ob katerih ni treba igrati vlog.
Kjer je dovoljeno biti resničen in nepopoln.
Kjer ni treba skrivati resnice
ali postajati nekdo drug, da bi bili sprejeti.

Povabilo k odnosom, ki hranijo.
Ne zato, ker bi morali,
ampak zato, ker čutimo, da smo tega vredni.


Ko odnosi niso več breme, temveč zavetje
Ko odnosi niso več breme, temveč zavetje, se življenje začne umirjati. In nekje globoko v nas se zgodi tisto najpomembnejše, duša končno zadiha.

Živimo v svetu, ki od nas nenehno nekaj zahteva: gibanje, rezultate, dokazovanje, prisotnost, uspeh. Prav zato postajajo odnosi, v katerih se lahko ustavimo, tiho posedimo in preprosto smo, neprecenljivi.

Naj bo to opomnik, da si dovoliš izbirati odnose, ki te hranijo, ne tistih, po katerih ostajaš izčrpan. Odnose, v katerih te razumejo tudi takrat, ko molčiš. Kjer si varen v svoji ranljivosti in ti ni treba nenehno dokazovati svoje vrednosti.

Odnosi med ljudmi so včasih kot mogočne zgradbe, velike ali majhne, trdne ali krhke, trajne ali bežne. Nekatere stojijo na globokih temeljih zaupanja in časa, druge zrastejo skoraj čez noč in se prav tako hitro porušijo. A vsaka zgradba, tako kot vsak odnos med ljudmi, tudi tisti, ki se sčasoma oddalji, pusti sled v prostoru in v nas.



Izbirati ljudi ni sebičnost, temveč ljubezen do sebe
Danes, v mojih zrelih letih, vedno pogosteje razmišljam, da je prav izbira ljudi, ob katerih lahko ostajam zvesta sebi, ena najčistejših oblik skrbi zase.

Izbirati mir ni sebičnost.
Je odgovornost do svojega notranjega sveta.
Je zavestna odločitev, da svoje energije ne razdajamo tam, kjer se izgublja, temveč jo vlagamo tja, kjer se vrača.
Tiho, spontano in brez pogojev.

Gre za odnose, v katerih se ni treba nenehno dokazovati, prilagajati ali pojasnjevati svoje vrednosti. Za odnose, ki nas ne izčrpavajo, temveč nas podpirajo v tem, da ostanemo zvesti sebi. Ko si dovolimo takšne izbire, začnemo živeti bolj zbrano in bolj mirno. In počasi ugotovimo, da ljubezen do sebe ni nekaj glasnega, temveč nekaj zelo tihega, a izjemno močnega.

Vsi niso namenjeni, da ostanejo
Sama ne iščem odnosov, v katerih moram biti več. Iščem tiste, ob katerih sem že dovolj.
V življenju srečamo veliko ljudi.
Nekateri pridejo z razlogom, drugi z lekcijo, tretji le za kratek čas.
In ni vsak, ki ostane dolgo, tudi tisti, ob katerem smo lahko to, kar smo.

Zato si je pomembno dovoliti izbirati.
Ne iz zamere ali zapiranja, temveč iz spoštovanja do sebe.

Včasih ljubezen do sebe pomeni vedeti, kdaj je čas, da nekoga spustimo, in si pri tem ne očitati ničesar.
Ker spuščanje ni vedno izguba.
Včasih je prostor.
Zase.
In za odnose, ki lahko pridejo, ko smo jim resnično pripravljeni odpreti vrata.


Vprašanje, ki si ga je vredno postaviti
Na koncu te povabim, da se iskreno vprašaš:
Ob kom si lahko res to, kar si, brez razlag, brez opravičevanja, brez maske?

Morda teh ljudi ni veliko. In to je v redu. Kakovost odnosov se ne meri v številu, temveč v miru, ki ga čutiš v sebi, ko si z njimi.

Življenje je prekratko za odnose, v katerih se moramo nenehno prilagajati, dokazovati ali pomanjševati. Ko ob nekom lahko dihaš globlje, govoriš počasneje in si dovoliš tudi ranljivost, veš, da si na pravem mestu.

Danes vem, da mir, ki ga čutim ob določenih ljudeh, ni naključje, temveč odgovor, ki ga ni treba razlagati.

Takšnih odnosov se ne išče.
Takšne odnose se prepozna.


✍️ Mirjana Stiplošek Gorza

Foto: Vito Gorza

Sorodne vsebine: 

https://www.lamiriam.si/drugace-ne-pomeni-narobe

https://www.lamiriam.si/Leteti%20z%20odprtim%20srcem:%20zgodba%20o%20povezanosti,%20%C4%8Dlove%C4%8Dnosti%20in%20lepoti%20raznolikosti

https://www.lamiriam.si/zenske-55plus

https://www.lamiriam.si/Lifestyle